Vesolje je velik fizikalni laboratorij, v katerem odkrivamo naravne zakonitosti, jih opazujemo, spoznavamo njegovo smotrno urejenost in ga občudujemo. In tako smo se z agencijo Nasmeh podali na pot na divji zahod ZDA, da ujamemo in doživimo igro velikih igralcev Sonca, Lune in Zemlje. Na odpravo se nas je odpravilo šestindvajset.
Prvo dejanje [Prihajanje]
Na pot smo šli 12. avgusta in poleteli v Denver v ZDA. Naslednji dan smo začeli potovati po nacionalnih parkih in se približevati mestu Jackson, kjer smo imeli namen opazovati popolni Sončev mrk. Tako smo pet dni kolovratili in se ogrevali za mrk. Obiskali smo npr. mesto Bulder, granitno goro Rushmore, kjer so glave štirih predsednikov, in navpični monolit Devil’s Tower. Nato smo prispeli v vzhodni vhod Nacionalnega parka Yellowstone.
Drugo dejanje [Ogrevanje]
Sedmi dan (tj. 17. avgusta) potovanja smo prispeli v Yellowstone Lake, kjer smo prespali v lesenih hiškah, ki so bile dobro urejene in udobne, le internet ni sodeloval z nami – signal je bil slab. Naselje je na jasi in ni bilo pretiranih luči, zato me je prvo noč povleklo ven pod zvezdnati obok. In zunaj … Nebesni svod je ponujal čudovito predstavo čudes nočnega neba! Sklenil sem: jutri bomo potovali z udeleženci v globine vesolja in jih ob tem »pripravili« na glavno igro v ponedeljek, ko bodo nastopili trije glavni junaki Sonce, Luna in Zemlja.
Naslednja noč je bila jasna in mirna in tako sva s Tonetom (Špenkom) popeljala udeležence v lepote, zanimivosti in skrivnosti vesolja. Rimska cesta je žarela v vsej svoji lepoti, tisočeri biseri so bili nad nami, videl se je celoten lok od Perzeja do Strelca in Škorpijona, odlično smo opazili njeno razvejanost. Poiskali smo poletni trikotnik. S prostim očesom se je dobro videlo ozvezdje Malega voza v Malem medvedu in Andromedina galaksija (M 31) se je lepo opazila. Tone je udeležencem razlagal zanimivosti, ki jih opazimo na nebu (npr. Mizarja in Arkturja), in vneto razložil strukturo Rimske ceste.
S seboj sem imel teleskop Celestron Nexstar 5 SE. In ker je potoval daleč in v kovčku, sem ga to noč preizkusil, če sploh deluje tako, kot mora. Teleskop je prenesel dolgo pot in lahko smo pogledali v globine vesolja. Potovali smo v preteklost 23 500 let – opazovali smo zvezdno gručo M 13, ki nas je navdušila. Na obrobju smo zaznali posamezne zvezde. Žarele so. Nato je naš mali časovni stroj prodrl v globino 11,4 milijonov sv. l., da smo si ogledali cigari podobno galaksijo M 82 v Velikem medvedu, ki po vesolju hiti s hitrostjo 203 km/s (= 730 800 km/h). Potem smo pokukali še v nekaj zanimivih Messierjevih objektov: M 27, M 18, M 20, M 57, M 31 in NGC 869/884 (dvojno razsuto kopico v Perzeju). M 31, denimo, je prekrasno žarela v daljnogledu 10×50.Občudovali pa smo tudi planet Saturn, ki je pokazal vso svojo lepoto z obročem. Bila je to lepa in navdušujoča noč, ki nas je ogrela za glavno dejanje.
Tretje dejanje [Vrhunec, veličastni del]
V nedeljo (20. avgusta) smo prispeli v Jackson, ki je 1900 m nad morjem, kjer smo naslednji dan opazovali glavno dejanje – Popolni Sončev mrk. Namestili smo se v prijaznem hotelu, ki je imel obliko kvadrata in na sredi velik atrij z bazenom in lepo travico. Potem pa so se začela nekoliko »težka pogajanja«: opazovanje mrka v okolici hotela ali v hotelskem atriju ali na lokaciji, ki so jo predvidele oblasti? Oblasti so pripravile opazovališče sredi ravnine (prerije), obdane z gorami; postavili so stranišča in predvideli so delno zaprto cesto. Cesto so v ponedeljek ob 6.00 zaprli in spuščali opazovalce le v eno smer. Do lokacije je bilo okoli 15 km. Vijoličaste puščice kažejo smer enosmerne ceste, kjer so bila stranišča in prostor za opazovanje. Avto si parkiral ob levi strani nato pa si si izbral prostor. Modre puščice kažejo smer povratka v hotel. S Tonetom sva ocenila, da v okolici hotela ni primerna lokacija, saj je sredi zgradb in že za dne so gorele luči. Menila sva, da bo pravo doživetje mrka le zunaj mesta na prostrani ravnini. Nekateri so videli težavo v tem, da bo treba na pot že navsezgodaj in na prostem prebiti celo dopoldne, jutra pa so bila hladna (temperatura se je gibala okoli 4°C ali 5°C). Sklenili smo kompromis: oblikovali smo dve skupini, ena bo opazovala v okolici hotela, druga gre na pot zjutraj pred sončnim vzhodom. Zjutraj nas je bila večina ob 5.30 v kombijih (T = 4°C). Noč pred mrkom je bila nervozna, saj ob preverjanju delovanja računalnika in fotoaparata v prvem koraku ni bilo posluha. Ali so šle vse priprave v nič in bo potrebno ročno upravljati? S potrpežljivostjo in posvetovanjem z računalničarjem, ki je bil v skupini, smo problem rešili. Napočil je veliki trenutek odhoda. Skrbno smo naložili opremo, hrano (predvsem veliko vode) in odšli iskat dobro opazovalno bazo skupine. Kmalu po odhodu smo padli v kolono, ki je šla na enosmerno cesto. Po uri in pol vožnje za borih 15 km poti smo našli dobro lokacijo.
Podatki o opazovališču Zemljepisna širina: 430 34’ 32’’ severno. Zemljepisna dolžina: – 1100 43’ 46’’ vzhodno. Nadmorska višina : 1957 m. Vreme: na vzhodu nekoliko oblačno. Postavili smo opremo in začelo se je nestrpno čakanje – bodo oblaki odšli ali ne? Cesta je bila polna avtomobilov, eni so peli, drugi so pekli palačinke, se pogovarjali, peli, čakali v avtomobilih (in dremali), da se predstava začne. S Tonetom sva se v miru pripravljala in izmenjala izkušnje. Svetoval mi je glede fotografiranja, njegov namig sem upošteval in prinesel mi je nekaj dobrih posnetkov. Ob 8.22 se je temperatura dvignila na 10 0C, ob 9.02 pa je prilezla že na 15°C. Oblaki so se počasi odmikali, ob 9.40 sem namestil teleskop in pogledal Sonce, ki je imelo tri pege in je bilo 47°C nad obzorjem, temperatura se je dvignila na 23°C, nekoliko kasneje pa se je povzpela na 28°C. Vznemirjenost je rasla, zaspančki so prilezli iz avtov in se začeli pripravljati, slekli smo vetrovke in čakali, da se Luna malo poigra z Soncem. In igra se je začela ob 10.18:01. Ob 10.42 je Sonce prilezlo na 520 nad obzorjem, temperatura je že padla na 19°C in začutili smo hladen vetrič. Nekateri so se ogrnili z vetrovkami. Luna je do tedaj pojedla približno 1/3 Sonca.
V daljnogledu 10×50 se lepo videlo pege. Vznemirjenost je naraščala in dobili smo občutek, da pada mrak. Ob 10.59 se je Luna zažrla v Sonce približno do polovice in Sonce je bilo 55° nad obzorjem, temperatura pa je padla na 18°C. Vzdušje v skupini je postajalo vedno bolj napeto in pogovori so zamrli. Ob 11.20 nismo več občutili vetriča, temperatura je padla na 16°C, Sonce je bilo na višini 580. Ob 11.33:35 je Luna zakrila približno 99 % Sonca. In čez približno minuto se je zaslišal prodoren ukaz »Očala dol, filtre dol!« in začela se je veličastna predstava popolnega Sončevega mrka. Korona se je lepo videla, posebno skozi daljnogled 10×50. Po planjavi se je razlegal val navdušenja. »Uaauauauau!« je odmevalo. Daleč na obzorju je bila čarobna svetlo rumena – oranžna barva. Nekateri so obsedeli in obmolknili. Ob 11.37:49 je napetost popustila, ker se je Sonce začelo osvobajati napadalne Lune. Sredi mrka sem se na hitro ozrl proti nebu in opazil planet Venero v bližini zenita, drugega nisem zaznal (morda, ker sem le na hitro pogledal). Izmeril sem kvaliteto neba in dobil 13,3 magnitude/kvadratno ločno sekundo, do katerega sem nekoliko kritičen.
V ožji skupin smo delovali usklajeno Andreja in Alenka sta poskrbeli ob pol desetih za dober zajtrk, da smo lahko sproščeno in siti čakali na veliki trenutek, Pavle je poskrbel, da je visela zastava na pravem mestu. Andreja je skrbno zapisovala podatke, ki sem ji posredoval in opažanja okolice, Marina je skrbno merila s Sky Quality Metrom. S teleskopa sem (po Tonetovem nasvetu) kakšnih 20 sek pred popolno fazo snel filter in vsakih 5 sek je fotoaparat posnel sliko pri ISO 2500. Uporabil sem teleskop Celestron Nexstar 5SE + Celestronn reduktor (– 6,3) + Nikon D5100. Pot nazaj v hotel pa nas je utrudila do konca, saj smo morali naokoli (glej zemljevid) in smo se do hotela vozili v koloni cele tri ure. Tretja slika (razmišljajoča) Sedel sem po mrku v sobi hotela in ga ob slikah še enkrat podoživljal. Kako se vse v vesolju giblje natančno in po naravnih zakonitostih, ki smo jih spoznali, in tako lahko natančno določimo (napovemo) trenutek in kraj popolnega Sončevega mrka (ali kateri drugi dogodek). Stvarstvo je veličastno in smotrno urejeno in mi lahko to lepoto doživljamo. Splačalo se je odpotovati na ta divji zahod in spoznavati lepote pokrajine in prisostvovati v prvi vrsti v igri Sonca, Lune in Zemlje, kjer smo mi doma.
Četrto dajanje [odhajanje]
Naslednje dni po mrku smo si ogledali še jezero Jenny, mestece Lander, Sinks Canyon Park in Dinozaver park. Zanimivo je bilo kopanje v termalnem vrelcu na višini 2400 m nad morjem, kjer je voda imela 24°C, bilo je pa oblačno in zrak je imel 17°C. Zanimiv je bil zadnji dan pred odhodom domov, ko smo bili v nacionalnem parku Rocky Mountains in prišli na prelaz Fall River na višini 3595 m in nato peš odšli na 3713 m nad morjem. Ta dan smo se skoraj pol dneva gibali okoli 3000 m nad morjem. In v prvih urah 28. avgusta prišli v Slovenijo.