28. avgusta ob 14. uri je bil pritlikavi planet Ceres v opoziciji s Soncem. Najdemo ga na meji med ozvezdjema Vodnar in Južna riba. Letos imamo po eni strani srečo, da se Ceres giblje po razmeroma praznem delu neba in ga tako ne bo težko najti tudi manj izkušenim opazovalcem (asteroid se ne bo skrival v množici podobno svetlih zvezd), po drugi strani pa smolo, saj je tudi ob kulminaciji dokaj nizko nad obzorjem. Giblje se še južneje od že tako južnega dela ekliptike. Zvezda vodnica naj bo letos kar svetla Fomalhaut (1m16), Alfa Južne ribe, ki je dobro vidna s prostim očesom. V dneh okoli opozicije bo Ceres le malo več kot 5 stopinj severno od nje. O tem, kako med zvezdami prepoznamo asteroide in druge objekte, ki razmeroma hitro spreminjajo svojo lego med zvezdami, smo v Spiki že večkrat pisali, nazadnje v prejšnji številki v prispevku Juno drvi skozi Devico.
Pritlikavi planet Ceres je 1. januarja 1801 odkril italijanski astronom Giuseppe Piazzi. Okoli svoje osi se zavrti v 9,08 ure. Od Sonca je povprečno oddaljen 414 milijonov kilometrov ali 2,77 astronomske enote, Sonce pa obkroži v 4,61 leta. Nagib njegove tirnice na ekliptiko znaša 10,61 stopinje. Vse opozicije niso enako ugodne, a za opazovanje vedno potrebujemo optično pomoč. Letos zadošča že binokular 10×50, saj je sij Ceres v dneh okoli opozicije 7,7 magnitude.
Iskanja in opazovanja Ceres se lahko lotimo že s pomočjo Zvezdnega atlasa, saj se bo gibala po območju, kjer je malo zvezd in se jo bo dalo brez večjih težav prepoznati. V pomoč pa naj vam služi še zvezdna karta na začetku prispevka. Asteroid lahko prepoznamo tudi tako, da ob prvem opazovanju narišemo zvezde v zornem polju, kjer naj bi se nahajala Ceres in isto območje spet pregledamo nekaj dni kasneje. Zvezda, ki se je v tem času premaknila, je iskano telo. Isto nalogo je danes enostavneje izvesti z digitalnim fotoaparatom. Dobro je, če je na motoriziranem stojalu, ni pa nujno. Čas osvetlitve prilagodite tako, da se na posnetku pokažejo zvezde z vsaj 8. magnitudo. Če nimate sledenja, bodo sledi kratke črtice, a tudi med njimi se bo dalo prepoznati Ceres. Vsak, ki se ima za resnega amaterskega astronoma, mora vsaj enkrat Ceres videti tudi »v živo«. Letos je za to, da postaneš resen amater tudi ti, odlična priložnost!