Zaradi napredka v strojnem učenju, je naše razumevanje današnjega sveta vedno bolj odvisno od posredovanja strojev. Kakšne izzive prinaša globoko učenje človeškemu znanju? Kaj stroji vidijo in delajo drugače kot ljudje? Kako lahko umetna inteligenca izboljša nove oblike izkušanja in razumevanja?
Da bi se lotila teh vprašanj, je Kyriaki Goni v delu Štetje kraterjev na Luni svoj pogled načrtno usmerila proti daljnemu in nenavadnemu ozemlju. Umetnica pravi, da Luna predstavlja osupljiv primer in ponuja zanimivo analogijo, saj brez atmosfere deluje kot podatkovno središče, ki na svojem telesu hrani spomine našega sončnega sistema in nam omogoča napovedi za prihodnost. Štetje kraterjev na Luni predstavlja namišljeni pogovor med astronomom Johannom Friedrichom Juliusom Schmidtom (1825–1884), ki je svoje življenje posvetil preučevanju Lune s svojim teleskopom in narisal najnatančnejši lunarni zemljevid svojega časa, ter DeepMoon-om, konvolucijsko nevronsko mrežo (CNN), ki je bila leta 2018 razvita za prepoznavanje luninih kraterjev. Umetnica nas skozi špekuliranje o mogočih sinergijah med človekom in strojem povabi, naj si predstavljamo, kako se lahko učimo od in s stroji, da bi zgradili različna, večkratna in po možnosti kolektivna razumevanja sveta, ki nas obdaja, in njegovega kozmosa.
Da bi se lotila teh vprašanj, je Kyriaki Goni v delu Štetje kraterjev na Luni svoj pogled načrtno usmerila proti daljnemu in nenavadnemu ozemlju. Umetnica pravi, da Luna predstavlja osupljiv primer in ponuja zanimivo analogijo, saj brez atmosfere deluje kot podatkovno središče, ki na svojem telesu hrani spomine našega sončnega sistema in nam omogoča napovedi za prihodnost. Štetje kraterjev na Luni predstavlja namišljeni pogovor med astronomom Johannom Friedrichom Juliusom Schmidtom (1825–1884), ki je svoje življenje posvetil preučevanju Lune s svojim teleskopom in narisal najnatančnejši lunarni zemljevid svojega časa, ter DeepMoon-om, konvolucijsko nevronsko mrežo (CNN), ki je bila leta 2018 razvita za prepoznavanje luninih kraterjev. Umetnica nas skozi špekuliranje o mogočih sinergijah med človekom in strojem povabi, naj si predstavljamo, kako se lahko učimo od in s stroji, da bi zgradili različna, večkratna in po možnosti kolektivna razumevanja sveta, ki nas obdaja, in njegovega kozmosa.
Kyriaki Goni poskuša odgovarjati na vprašanja o strojnem in človeškem učenju, kot so: Kakšne izzive prinaša globoko učenje človeškemu znanju? Kaj stroji vidijo in delajo drugače kot ljudje? Kako lahko umetna inteligenca izboljša nove oblike izkušanja in razumevanja?
Otvoritev razstave bo 2. 10. 2019 ob 19. uri, ob otvoritvi pa bo umetnica imela tudi predavanje o svojem raziskovalnem delu. Razstava bo na ogled od 2. do 25. oktobra 2019. Kustosinja razstave je priznana grška kustosinja Daphne Dragona.