Saturn – kako ga opazovati in fotografirati v sezoni 2018

0

V prejšnji številki Spike smo podrobneje predstavili nekaj uporabnih nasvetov za letošnje opazovanje Jupitra. Tokrat pa se bomo posvetili drugemu po velikosti plinastemu velikanu, Saturnu, ki v opozicijo prihaja 27. junija 2018, ko je v ozvezdju Strelca. Tudi Saturn bo – žal – ob kulminaciji, ko je najviše na nebu, le slabih 22 stopinj nad obzorjem, dosegel bo navidezni premer 18,4 ločne sekunde, sijal pa bo z 0. magnitudo. Tudi v njegovem primeru ne bomo izgubljali besed o opazovalnih pogojih. Na teh nizkih višinah so razmere, tudi če je nebo povsem jasno in transparentno, tako za opazovanje kot za fotografiranje planetov zares težavne. Vsekakor je zdaj pravi čas, da razmislimo o nakupu korektorja atmosferske disperzije, ki nam bo na takšni višini zelo pomagal (opisali smo ga v Spiki 2015/9, nazoren posnetek pa si lahko ogledate na Spikinem YouTube kanalu). Podobno kot pri Jupitru bomo tudi pri Saturnu morali počakati vsaj do leta 2024, da po ekliptiki prileze malo više na nebo. Druga možnost pa je, da se odpravimo v južne kraje nekam okoli ekvatorja, kjer bo planet blizu zenita.

Lov na saturnove nevihte je odprt!

Misija Cassini se je zaključila z velikim Grand Finalom in astronomi amaterji lahko rečemo, da smo zdaj spet prišli na svoj račun. S sistematič nim opazovanjem planeta (lahko pa tudi samo s srečno izbiro opazovalnega termina) lahko pridemo do novega odkritja. Tako je amaterski astronom Maciel Bassani Sparrenberger iz Brazilije 29. marca 2018, šest mesecev po koncu misije Cassini, s svojim doma izdelanim 30-centimetrskim teleskopom tipa Newton fotografiral Saturn in na planetu odkril novo, še nepoznano svetlo točko. In kaj je bila ta nepoznana lisa? Odkril je svetlo nevihto na približno 65 stopinjah severne Saturnove širine. Naj poudarimo, da za tovrstno opazovanje nikakor ne potrebujemo izjemnih opazovalnih razmer, saj ne gre toliko za opazovanje finih površinskih podrobnosti. Kdor ima željo po tovrstnih opazovanjih mu predlagamo, da redno spremlja spletno stran Planetary Virtual Observatory & Laboratory , kjer sproti obveščajo o dogajanju na planetih in morebitnih nujnih opazovanjih.

Kako saturn opazovati s teleskopom| katere filtre je najbolje uporabiti, da so podrobnosti najbolje vidne

Opazovanje Saturna skozi teleskop, še posebej večji, je vedno izredno zanimivo, za marsikoga navdušujoče. Upravičeno, Saturn je s svojim kolobarjem res edinstven planet. Če ga boste v tej sezoni opazovali, vam priporočamo, da pri opazovanju uporabite tudi kakšne cenovno dostopne barvne filtre, ki vam bodo določene podrobnosti še bolj poudarili:

Dostopni barvni filtri nam omogočajo, da dolo;ene podrobnosti na planetu vidimo veliko bolje kot brez njih.

# 11 rumeno-zelen (78% prepustnost) poudari Cassinijevo vrzel;
# 21 oranžen (46% prepustnost) poudari pasove in polarne strukture;
# 80A moder (29% prepustnost) poudari pasove in polarne strukture;
# 29 temno rdeč (6% prepustnost) poudari oblake (priporočena uporaba večjega teleskopa z objektivom 25centimetrov ali več).

In kaj bomo lahko opazovali na Saturnu

Znameniti kolobar je prvi že davnega leta 1610 videl Galileo Galilei, čeprav s svojim teleskopom še ni razločil planeta in kolobarja, ki sta bila v zornem polju njegovega majhnega refraktorja zlita v podolgovato liso. Šele leta 1655 je Christianu Huygensu pri 50-kratni povečavi uspelo jasno ločiti ploskvico planeta in kolobar. Leta 1675 je Giovanni Domenico Cassini ugotovil, da je kolobar sestavljen iz več lo-čenih delov, med katerimi so temnejše vrzeli. Najširšo in najbolje vidno danes po njem imenujemo Cassinijeva ločnica. Kolobarji so poimenovani po abecedi v vrstnem redu, v katerem so bili odkriti. Zunanji kolobar ima oznako A, sledi Cassinijeva vrzel, potem kolobar B ter šibkejši kolobar C. Kolobarja D in F s povprečno amatersko opremo nista vidna.

Priročna aplikacija GasGiant, na kateri lahko vedno in povsod preverimo trenutni položaj Saturnovih lun.

Upoštevajmo, da je letošnji naklon Saturna gledano z Zemlje 26 stopinj, kar nam omogoča odličen pogled na strukturo kolobarjev. Na ploskvici planeta lahko razločimo posamezne barvne pasove, čeprav njegova atmosfera še zdaleč ni tako razgibana kot pri Jupitru. Najsvetlejša in najlaže opazna je ekvatorialna cona. Nad njo se nahaja temnejši severni ekvatorialni pas, ob Saturnovem severnem polu pa še polarno območje, kjer je znameniti Saturnov šesterokotnik (hexagon). Pri opazovanju planeta nikakor ne pozabimo na lune. Vsaj 5-centimetrski teleskop bomo potrebovali za najsvetlejšo luno Titan, ki sije z okoli osmo magnitudo, z vsaj 15-centimetrskim objektivom pa bomo v opazovalni dnevnik vknjižili še šest njegovih lun: Rejo (sij 9,4 magnitude), Tetijo (9,9 magnitude), Diono (10,1 magnitude) in morda še nekatere druge, ki so še šibkejše. Vseh potrjenih je danes 62, dve pa na potrditev še čakata.

Kako Saturn posneti s planetarno kamero| na kaj moramo biti pozorni

Snemanje Saturna z namenskimi in zelo dostopnimi planetarnimi kamerami je zelo zanimivo. Podobno kot pri Jupitru lahko dosežemo izredno dobre rezultate. Tudi pri snemanju Saturna s planetarnim kamerami bi vam poleg običajnih RGB filtrov (v kolikor ne uporabljate barvne kamere) priporočali še namenske filtre, kot so na primer IR742, IR807 in IR850 ter tudi v tem primeru izredno zanimiv metanski filter CH4, s katerim planet snemamo v infrardečem območ- ju spektra pri valovni dolžini 890 nanometrov. Vse naštete filtre lahko brez težav uporabimo tudi v kombinaciji z barvno kamero, kot je na primer ASI224MC. Zakaj je infrardeči kanal tako zanimiv in zakaj uporabiti filter CH4, smo podrobneje opisali v prejšnji številki v članku o Jupitru. Kljub temu pa bomo tudi v tem članku nekaj besed namenili filtru CH4 in opozorili na ključne značilnosti uporabe tega filtra pri snemanju Saturna. Upoštevajmo, da se za uporabo filtra CH4 priporoča večje teleskope s premerom objektiva 20 centimetrov ali več in da bo potrebno planet snemati dlje časa. Na sliki skozi filter CH4 bo najbolj izrazito izstopal obroč, malo manj ekvatorialni pas, lepo pa bo izstopala tudi luna Titan, ker je v njeni atmosferi navzoč metan.

Primerjava dveh filtrov: CH4 levo in IR807 desno.

Pomembna je tudi dobra priprava na opazovanje! Kako se pripraviti

Winjupos je odličen brezplačni program, ki nam poleg efemerid ponuja tudi možnost napredne obdelave posnetkov in fotografij planetov.

Pred samim opazovanjem ali snemanjem Saturna se moramo dobro pripraviti. Saturnovo površje žal ni tako dinamično in pisano kot Jupitrovo, pa vendar, ko se na planetu razbesni kakšna nevihta (opisano v uvodu), je nikakor ne smemo zamuditi. To se nam ne more zgoditi, če redno spremljamo spletno stran Planetary Virtual Observatory & Laboratory! Pri opazovanju in prepoznavanju Saturnovih lun pa uporabnikom pametnih telefonov ali tablic Apple priporočamo uporabo povsem brezplačne aplikacije Gas Giants, lahko pa uporabite tudi brezplačni program WinJUPOS.
Za snemanje Saturna vsekakor priporočamo uporabo dostopnih ASI kamer, saj so preverjeno najboljša izbira številnih amaterjev po svetu. Za zajem videa priporočamo uporabo brezplač nega programa FireCapture. Kako obdelati posnetke? Na Spikinem spletišču v članku z naslovom Snemanje Saturna s planetarno kamero in obdelava posnetkov je podrobno opisano vse, kar moramo vedeti, pa še film za vajo si lahko prenesete na svoj računalnik. Zlato pravilo, ki ga velja upoštevati tako pri vizualnem opazovanju planeta s teleskopom kot pri snemanju s planetarnimi kamerami je, da je teleskop dobro prilagojen na temperaturo okolice! Letos in naslednjih nekaj let je čas, da se izurimo v opazovanju podrobnosti in postanemo vešči v snemanju planeta in obdelavi videoposnetkov, da ga bomo po letu 2024, ko bo za opazovalce naših geografskih širin više na nebu, pričakali kot izkušeni mojstri. Sicer pa sta Jupiter in Saturn letos bolj za ogrevanje.

Delite na

O avtorju

Matej Mihelčič

Urednik Spikinega spletišča, astrofotograf, popularizator astronomije, organizator astronomskih srečanj in delavnic.