Spikin izziv: Asterodi 4 Vesta s prostim očesom

29. marca 1807 je Heinrich Wilhelm Olbers odkril četrto malo telo Osončja, ki je po rimski boginji ognja dobilo ime Vesta. Njen povprečni premer je 525 kilometrov, površina pa 867.000 kvadratnih kilometrov (to je približo toliko, kot merita Nemčija in Francija skupaj, in toliko kot 43 Slovenij). Telo se vrti okoli svoje osi in za en obrat potrebuje 5 ur in 20 minut. Sonce obkroži v 3,63 leta, povprečno pa je od njega oddaljeno 353,3 milijona kilometrov ali 2,362 astronomske enote.

Kljub temu, da Vesta med malimi telesi Osončja ni največja, pa je zaradi velikega albeda (0,42) najsvetlejša in ob ugodnih opozicijah vidna celo s prostim očesom, saj se njen sij povzpne kar do 5,1 magnitude (velika opozicija). Ob slabši geometriji pa lahko ob opoziciji na nebu sije le z 8,5 magnitude, zato jo med zvezdami že kar težko prepoznamo. Letošnja opozicija (22. avgust ob 21. uri) je razmeroma ugodna, saj bo njen sij 5,9 magnitude in bo na temnem nebu na meji vidnosti s prostim očesom, dobro vidna pa s kakršnokoli optično pomočjo.

Asteroida Vesta in Ceres, za primerjavo velikosti pa še naša Luna.

Letos nimamo sreče, da bi bil asteroid navidezno blizu kakšne svetle zvezde. Gibal se bo po ozvezdju Vodnarja, zvezde vodnice pa so šibke: Ipsilon (5m2), 47 (5m1) in 41 (5m3) Vodnarja. V pomoč pri iskanju naj vam bo zgornja podrobna karta, ki so jo pripravili kolegi pri In-The-Sky.org. Spikin izziv je torej Vesto videti s prostim očesom.

Če je ne bomo takoj našli vizualno, pa ne obupajmo, ampak si pomagajmo z daljnogledom. Ob prvem opazovanju območja, kjer sumimo, da se nahaja asteroid, narišemo zvezde v zornem polju in isto območje spet pregledamo nekaj dni kasneje. Zvezda, ki se je v tem času premaknila, je zagotovo Vesta.

Karta za iskanje Veste. Spikin izziv je torej Vesto videti s prostim očesom.

Zdaj, ko vemo točno kje iskati, pa se je lahko lotimo tudi brez optične pomoči. Isto nalogo lahko izvedemo tudi z digitalnim fotoaparatom. Dobro je, če je na motoriziranem stojalu, ni pa nujno. Zvezde pete magnitude dobimo na sliki že s časi osvetlitev okoli 10 sekund, tako da je naloga primerna prav za vsak fotoaparat.

To je zagotovo lepa opazovalna naloga tudi za vse astronomske krožke, ki upamo, da še vedno delujejo na šolah!