Našli ste idealno mesto za opazovanje, daleč od parazitskih luči, ki bi vas slepile, opremo imate na kupu, vroče vam bo in privoščili si boste, da se boste za dolge ure potopili v pozorno opazovanje zvezdnega neba. Ko pridete na svoje mesto, ostanite dolge minute v največji temi, da oči privadite na nočno gledanje. To je osnovni pogoj resnega opazovanja.
Čez slabe pol ure začne pokrajina, ki se je ob vašem prihodu zdela samo črna plošča, dobivati obliko in brez težav boste videli skale in veje dreves v okolici. Nebo samo se vam bo zdelo manj črno, a ne zaradi nenadne svetlobne umazanije, ampak zaradi veliko večje občutljivosti vašega vida, kajti paličice za nočno gledanje so milijonkrat bolj občutljive na svetlobo kot čepki za dnevno gledanje. Občutljivost za nočno gledanje se bo po prve pol ure počasi povečevala, a le, če se boste zavarovali pred kakršnokoli močno svetlobo.
Sam imam navado, da ostajam cele noči zunaj in vedno ugotovim, da postaja vidnost, ki je čez pol ure že dobra, po dveh urah še veliko boljša. Ta prehod pa lahko še izboljšate, če se dan pred opazovanjem izogibate osončenih mest in zvečer preveč osvetljenih prostorov. Napor je vreden truda, saj boste lahko odkrivali območja temnih meglic, ki so značilna za Rimsko cesto. Ta območja, ki so čisto ali le delno brez zvezd, niso jame v galaktičnem telesu, ampak ogromne medzvezdne meglice hladnih plinov in prahu, ki so tako goste, da ne prepuščajo svetlobe zadaj ležečih zvezd.
Kaj so temne meglice v vesolju?
Poleg običajnih elementov v vesolju, kot sta vodik in helij, vsebujejo mikroskopski prah, ki zadrži del ali vso svetlobo, ko skuša prodreti skozi. Ko opazujemo te meglice, pa ne smemo misliti, da gre za neprosojne zavese, saj so v resnici zelo redke, pač pa njihova tema kaže na to, da so zares zelo velike. Bolj kot so velike v smeri našega gledanja, bolj zaustavljajo oddaljeno sevanje in bolj se zdijo temne. Šele takrat, ko se del takšne meglice zgosti in tako omogoči rojstvo novim zvezdam, začne sijati, ker odbija in sipa svetlobo zvezd, ki so v njem nastale.
Ali so temne meglice v vseh galaksijah?
Tako kot Rimska cesta je tudi večina drugih galaksij polna neizmernih temnih meglic. Vrnimo se na Zemljo pod lepo avgustovsko nebo. Temna meglica, ki jo najlaže opazimo s prostim očesom, je tista, ki deli Rimsko cesto na dvoje v smeri Laboda. Bliže južnemu obzorju, med ozvezdjema Kačenosec in Škorpijon, leži temna meglica Pipa. Ta zahteva več naše pozornosti. Po dolgih minutah opazovanja se mi zazdi, da vidim vzdolž nje temne pasove, kot da kažejo obris majhnega konja in se podaljšujejo do Škorpijona ter dajejo temu delu Rimske ceste izreden relief in sestavo. Na južni Zemljini polobli so temne meglice številčnejše in nekaj jih je dobro vidnih tudi s prostim očesom, kot na primer Vreča oglja čisto zraven Južnega križa.