Binokularni nastavek ali binoviewer je pripomoček, brez katerega si danes težko predstavljam svojo opazovalno astronomijo. Pogosto ga omenjam v zapisih, nisem pa še predstavil tega pripomočka, ki po mojih izkušnjah še nikogar ni pustil ravnodušnega, prej nasprotno. Ta dodatek postaja zelo priljubljen za številne uporabnike teleskopov, saj ponuja kar nekaj prednosti pred »klasičnim« enoočesnim gledanjem.
Pogosto me sprašujejo, kako bi najlažje opisal prednost binoviewerja. Pa enostavno odgovorim takole. Pomislite, kako udobno je opazovati z daljnogledom, kjer ni treba imeti eno oko ves čas zaprto in se mrščiti! Seveda ima binoviewer svoje prednosti pa tudi slabosti. Priporočam ga vsem, a pred nakupom se morate prepričati, če vam odgovarja.
Po mojih izkušnjah binoviewer navduši veliko večino in le redki se vrnejo nazaj na gledanje z enim očesom! Sam ga uporabljam že dolgo, z njim me je pred leti seznanil naš izkušeni astronom Boris! Ja, prav tisti Boris, ki ga poznate iz rubrike luna in jaz.
Kaj je binokularni nastavek?
To je optični pripomoček, ki ga vstavimo v cev fokuserja oziroma tja, kjer običajno vtaknemo okular. V njem je optični razdelilnik, ki vhodno svetlobo iz teleskopa razdeli na dve šibkejši, ločeni polovici. Serija prizem preusmeri svetlobo proti dvema enakima okularjema, skozi katera nato opazujemo sliko. Vsak okular tako prejme 50 odstotkov svetlobe. Torej je slika v posameznem okularju šibkejša. Toda naše oči so vrhunski inštrument (verjetno ga ni na svetu, ki bi ga presegel!), ki delujejo kot ekipa z našimi možgani, ki so narejeni tako, da bolje obdelujejo vizualne informacije iz obeh očes. Zato je kakršna koli izguba svetlosti minimalna, še posebej pri gledanju svetlejših objektov, kot so Luna, Sonce in planeti. Čeprav slika ni resnično tridimenzionalna, naši možgani zaznajo stereoskopski učinek dveh razdeljenih slik.
Katere so torej glavne prednosti binokularnega nastavka?
- Gledanje z obema očesoma je bolj sproščeno in prijetno. Ni nam treba mižati na eno oko, medtem ko opazujemo z drugim očesom.
- Binoviewer odpravlja obremenitev in utrujenost oči, zato bomo z njim opazovali dlje časa.
- Idealen je za uporabo na katadioptričnih teleskopih, kot so teleskopi tipa Schmidt-Cassegrain, Maksutov, Ritchey-Chrétien in pa seveda na različnih refraktorjih. Te optične zasnove ponujajo več fokusne razdalje, kar pomeni, da dodatna optična pot binoviewerja ni problematična.
- Pri opazovanju Lune, Sonca in planetov imamo pogosto tridimenzionalni učinek.
- Objekti, kot so svetle meglice in kroglaste kopice, se lahko zdijo bolj globoki, kar jim daje navidezni tridimenzionalni videz.
- Vsako držalo okularja na binoviewerju je mogoče posebej izostriti, da se ujema z našimi vidom.
Kaj pa so slabosti binokularnega nastavka?
Tudi slabosti so in prav je, da jih omenimo.
- Konstrukcijo binoviewerja sestavlja niz prizem, ki delijo in preusmerjajo svetlobo iz teleskopa. Na vsaki optični meji se nekaj svetlobe izgubi zaradi odbojev. Posledično bo svetlost slike nekoliko manjša. Binoviewer zato ni tako primeren za opazovanje šibkih teles globokega vesolja z nizko površinsko svetlostjo, ko je seveda ključno zbrati čim več svetlobe.
- Ni poceni. Binoviewer osnovnega razreda stane dobrih 200 EUR, moramo pa upoštevati tudi stroške dveh okularjev. Potrebovali bomo dva enaka okularja, dva povsem enaka, isti model.
- Binokularni nastavek, dva okularja in morda še filter lahko hitro postanejo pretežki, zato se lahko pri slabših fokuserjih pojavijo težave s povesom ali nenadzorovanim drsenjem (lezenjem) nastavka v fokuser in posledično izgubo ostrine.
- Klasični model binoviewerja vzame veliko optične poti, zato je uporaba mogoča na teleskopih Schmidt-Cassegrain, Maksutov, Ritchey- Chrétien in pa na različnih refraktorjih, ni pa nujno, da na vseh. Uporaba klasičnega binoviewerja na teleskopih tipa Newton pa je zelo problematična, ker fokuser ponuja zelo malo hoda in običajno ne moremo izostriti slike, če ne uporabljamo še dodatne Barlow leče.
- V večino binoviewerjev gredo samo 1,25-inčni okularji in niso združljivi z 2-inčnimi okularji.
- Binoviewer moramo pred opazovanjem prilagoditi svojim očem. Za optimalno opazovanje z njim potrebujemo nekaj prakse, zato ni najbolj primeren za javna opazovanja ali nevešče opazovalce.
Uporaba binoviewerja
Je sila enostavna, preprosta! Dobimo ga v priročnem kovčku za varno shranjevanje, ampak v tisti škatli naj bo čim manj časa, to je res le za tista dolga obdobja slabega vremena. Ko je jasno, vsaj tako piše v navodilih, ga je priporočljivo čim pogosteje uporabljati. Vstavimo ga v fokuser teleskopa, namestimo dva enaka okularja in poiščemo ustrezen fokus. Tukaj bo nekaj kolobocij, ker binoviewer vzame kar nekaj optične poti. Najbolje je, da se tega lotimo že podnevi in v teleskop ujamemo kakšen oddaljen objekt na obzorju. Potem pa se je potrebno še malo poigrati z ostrino posameznega okularja in medsebojno oddaljenostjo okularjev, ki ju moramo prilagoditi naši medočesni razdalji. Z nočnimi opazovanji pa začnimo na svetli Luni, da dobimo nekaj praktičnih izkušenj.
Linear binoviewer
Kot smo že omenili, klasični modeli binoviewerja vzamejo veliko optič ne poti, zato niso uporabni na vseh tipih teleskopov. Obstaja pa rešitev, to je binoviewer, ki ne zahteva nič dodatne optične poti in ga lahko uporabljamo na čisto vseh optičnih sistemih. To je tako imenovani linearni binoviewer. Optični inženirji so sestavili zapleten sistem s sedmimi lečami v petih skupinah. Njegova slabost je le ta, da stane 470 EUR!
Binoviewer DA ali NE?
Odločitev je vaša, moje priporočilo je DA, predvsem pa bi ga priporoč al vsem izkušenim opazovalcem in tistim, ki bi radi zares uživali v opazovanju. Luna, Sonce in planeti vas ne bodo razočarali, pa tudi svetlejši objekti globokega vesolja se bodo predstavili v povsem drugačni podobi, ki je morda še niste vajeni.