Ob januarskih večerih je z evropskih geografskih širin videti ozvezdje Orion visoko nad južnim obzorjem. Živo oranžna Betelgeza navadno takoj pritegne naš pogled, saj pri zvezdah nismo navajeni na prav intenzivne barve – večina je namreč belih! To je zato, ker za nočno gledanje, na katerega se preklopijo naše oči, ko smo že nekaj časa v temi, nimamo barvnih receptorjev, ampak samo za šibko svetlobo občutljive celice, paličice, ki se aktivirajo na mrežnici.
Paličice pa so same ene vrste, zato so slabo občutljive za barve, tako da se nam vse zvezde, razen najsvetlejših, zdijo enako bele. Sij naše nadorjakinje pa je tako velik, da poleg paličic vzbudi tudi čepke, to je celice na mrežnici, ki jih uporabljamo za gledanje čez dan in pokaže se nam bleščeča barva te zvezde.
Betelgeza in njen sij
Toda januarja 2020 in dva meseca prej se je sij Betelgeze tako zmanjšal, da skoraj ni bilo opaziti njene barve, in tudi videz ozvezdja Orion je bil brez tega vesoljskega žarometa drugačen, kot smo ga vajeni. Betelgeza je velikanska zvezda, nadorjakinja, ki se je po vesoljskih merilih zelo hitro razvijala. Ob svojem nastanku pred samo kakšnimi desetimi milijoni let – spomnimo se, da ocenjujejo starost Sonca na 4,5 milijarde let – je morala biti petnajst do dvajsetkrat masivnejša od naše zvezde. S takšno začetno maso je hitro pokurila zaloge jedrskega goriva in se postarala v rdečo nadorjakinjo, ki je njena končna stopnja v življenju.
Kdaj lahko eksplodira kot supernova?
Po mnenju astronomov lahko kadarkoli eksplodira kot supernova, lahko že jutri ali pa čez tisoč let! Nekateri so menili, da pomeni njeno hitro izgubljanje sija ob koncu leta 2019 začetek njenega konca, a je očitno samo znak nestabilnosti in ob koncu zime je spet zasijala mogočno kot prej.