To je prvo, še čisto sveže poročilo z delavnice Chilescope, delavnice, ki je prva taka pri nas in ki nas v marsičem navdušuje. Februarja smo opravili prvi test metrskega teleskopa in v živo fotografirali plinastega velikana Jupitra. Ja, verjeli ali ne, Jupiter smo snemali v realnem času s teleskopom, ki je od Ljubljane oddaljen več kot 12.000 kilometrov in to okrog 10. ure dopoldan po našem času. Pogoji sicer niso bili najboljši, a z rezultatom smo zadovoljni (Jupiter je bil v času snemanja še več kot tri mesece pred opozicijo, ki letos nastopi 9. maja).
V noči iz 17. na 18. februar smo z 0,5-metrskim f/3,6 astrografom posneli tri objekte. NGC 3372, ki jo poznamo kot meglico Carina, ki iz naših krajev ni nikoli vidna, veliko in svetlo spiralno galaksijo M 83 v ozvezdju Vodna kača, ki se v naših krajih dvigne (žal!) le za 14 stopinj nad obzorje, fotografiranje pa smo zaključili z znamenito kroglasto kopico Omega Kentavra (NGC 5139). Kopica (krasi tudi naslovnico Spike) iz naših krajev ni nikoli vidna! Vsem dobro znana M 13 v Herkulu je v primerjavi z njo res pravi palček. Omega Kentavra je gromozanska!
Drugi del prve delavnice smo zaključili 3. marca. Na 5-urnem druženju smo se podrobno seznanili z nadaljnjim programom (vsi že nestrpno pričakujemo noči, ko bomo snemali letošnji veliki Mars) in spoznali podrobnosti fotografiranja globokega vesolja. Največ časa smo na primeru Omege Kentavra namenili postopkom obdelave astronomskih fotografij v programu PixInsight. Spoznali smo postopke kalibracije in registracije fotografij, integracijo posameznih barvnih kanalov in končno združevanje le teh v RGB fotografijo ter druge bistvene postopke obdelave astronomskih fotografij.
Delavnica je potekala v prijetnem vzdušju ob odličnem čaju in kavi naše gostiteljice Sandre Katić iz Izobraževalnega centra Geoss iz Litije (Sandra je tudi sicer udeleženke naše delavnice). V prihodnjih tednih in mesecih bomo skupno še kar 10 ur uporabljali veliki metrski teleskop, s katerim smo že 9. marca fotografirali Luno, v nadaljevanju pa pridejo na vrsto še dvakrat Saturn, trikrat Jupiter in štirikrat veliki Mars. Sledilo pa bo še več razširjenih delavnic, na katerih bomo urili postopke obdelave fotografij globokega vesolja, Lune in planetov. Skupina, ki je prisotna na delavnici komunicira na zaprti Facebook strani, vso posneto gradivo pa imamo stalno dostopno na posebni zaprti spletni strani delavnice.
In kaj so komentirali nekateri udeleženci delavnice?
»Navdušujoče je gledati globoko v vesolje, še bolj imenitno pa je narediti dobro fotografijo. Večina ljudi sploh ne ve, koliko lepega je nad našimi glavami.« »Prvič vidim, da astrofotografija ni tako enostavna reč.« »Bo treba še vaditi. Več slik, več ur, boljši rezultat.« »Zelo poučno, veliko novega.« »Vsekakor gre tudi za druženje in izmenjavo izkušenj, saj je začetniku težko priti do dobrih nasvetov od nekoga, ki nekaj zna. Čeprav na internetu mrgoli nasvetov, to ni enako živi izkušnji.« Kot kaže, se nam obeta še veliko prijetnega in ustvarjalnega druženja, predvsem pa navdušujočih fotografij.
