Filtri za varno opazovanje Sonca v H-alfa svetlobi

Za večino ljubiteljev je astronomija nočni hobi. Nestrpno čakajo, da bo Sonce zašlo, da bo konec mraka in da se bodo na nebu prikazale prve svetle zvezde. A s takim pristopom do opazovalne astronomije zamujajo neverjetno matinejo, ki nam jo vsak jasen dan prireja naše Sonce! Naša zvezda je idealna tarča za vse opazovalce, tudi začetnike.

Slika Sonca narejena skozi teleskop LS50THa\B400PT.

Sonca v H-alfa svetlobi?

Še pred leti je bilo opazovanje Sonca s specialnimi filtri v vodikovi H-alfa svetlobi zaradi astronomskih cen za amaterje nedosegljivo, privoščile so si ga lahko le inštitucije (profesionalni in univerzitetni observatoriji) in zelo premožni posamezniki. V zadnjih letih pa cene teh filtrov padajo in vse več amaterjev jih ima v svojih kovčkih.

Podjetij, ki izdelujejo filtre ali že narejene namenske teleskope za opazovanje Sonca v H-alfa svetlobi, ni veliko. To so Coronado, Lunt in DayStar, pred kratkim pa se jim je pridružilo še podjetje Baader Planetarium. Nekateri so naredili še korak naprej in ponujajo tudi filtre za opazovanje Sonca v kalcijevi svetlobi. Pogled na Sonce skozi te filtre je povsem drugačen od tistega v beli svetlobi.

Mahjen Coronado PST (levo) in velik 150-mm H-alfa teleskop desno.

Najbolj spektakularne tvorbe na Soncu vidne v H-alfa svetlobi

Najbolj spektakularne tvorbe, vidne v H-alfa svetlobi, so protuberance, ognjeni izbruhi vroče plazme in plinov, ki se graciozno vijejo z roba Sončeve ploskve. Tudi najmanjši od teh lokov so tako veliki, da bi se dvigali nad naš celoten planet. Nekateri izbruhi so vidni ob robu Sončeve ploskve kot gaj dreves na daljnem obzorju. Drugi se širijo v mogočnih lokih, ki se nekaj časa dvigajo vse više, se pretrgajo in padajo nazaj na Sončevo površje.

Če opazujemo Sonce dlje časa, lahko res vidimo, kako dinamično je dogajanje na površju naše zvezde. Kadar se protuberanca pojavi na ploskvi in ne na robu Sonca, je videti kot temna črtica ali vijuga, saj se dvigajoči se plini ohlajajo. Tem temnim progam pravimo vlakna ali filamenti. V tej svetlobi se vidijo tudi svetle lise, posejane po fotosferi, ki se pojavijo takrat, ko magnetna motnja prebije fotosfero in na površje privre vroča plazma iz notranjosti. Te svetle lise pogosto sovpadajo s skupinami peg, čeprav se lahko pojavijo tudi same.

Najbolj spektakularne tvorbe, vidne v H-alfa svetlobi, so protuberance, ognjeni izbruhi vroče plazme in plinov, ki se graciozno vijejo z roba Sončeve ploskve.

Dramatični blišči na Soncu

Najbolj dramatični, a zelo redki dogodki na Sončevem površju, vidni v H-alfa svetlobi, pa so blišči. Ti nenadni, siloviti izbruhi se pojavijo v skupinah peg in okoli njih, in so podobni rekam vroče lave, ki tečejo med pegami. Izbruhi običajno trajajo od pet do deset minut, nekateri pa so lahko tudi daljši, vse do nekaj ur. Kljub kratkemu trajanju pa se pri posameznem Sončevem izbruhu sprosti dovolj energije za napajanje vse Evrope za približno 100.000 let!

Najbolj dramatični, a zelo redki dogodki na Sončevem površju, vidni v H-alfa svetlobi, pa so blišči.

Ti siloviti dogodki dajejo energijo tudi poplavi naelektrenih delcev Sončevega vetra, ki z velikimi hitrostmi odletijo v medplanetni prostor. Če je tak izbruh usmerjen proti Zemlji, potem se ti hitri delci ujamejo v Zemljino magnetno polje in v zgornjih plasteh naše atmosfere povzročajo čudovite polarne sije, ko vzbujajo molekule dušika, kisika in nekaterih drugih, žlahtnih sestavin naše atmosfere.

Temnim progam pravimo vlakna ali filamenti.

Medtem ko so vsi našteti pojavi, ki jih lahko opazujemo na Soncu v H-alfa svetlobi, prehodnega značaja, pa lahko vedno opazujemo spikule. To so curki plazme, ki štrlijo navzgor iz kromosfere in jih lahko vidimo po vsem robu Sončevega diska. Pri manjših povečavah spominjajo na breskvin puh. Pri večjih od 150-kratne pa že lahko razločimo posamezne spikule, kar nam omogoča, da opazujemo, kako se spreminjajo pred našimi očmi.

Kakšen filter za opazovanje Sonca v H-alfa svetlobi izbrati?

Če bi radi na Soncu opazovali vse naštete pojave in tvorbe, morate biti pri nakupu filtra pozorni na njegovo pasovno širino, ki pove, kolikšen pas valovnih dolžin okoli 656,3 nanometra prepušča. Pasovna širina od 0,3 do 0,4 nanometra bo že razkrila protuberance, vendar pa potrebujemo filter s pasovno širino največ 0,1 nanometra, če želimo videli tvorbe, kot so na primer vlakna. Velja pa tole: bolj kot je filter ozkopasoven, težje ga je narediti, zato je posledično dražji.

Pri nas najpogostejši solarni teleskop Coronado PST s pasovno širino filtra 0,1 nanometra stane trenutno okrog 1000 evrov!

Samo za primer: pri nas najpogostejši solarni teleskop Coronado PST s pasovno širino filtra 0,1 nanometra stane trenutno okrog 1000 evrov, enak model s pasovno širino 0,05 nanometra pa kar 2140 evrov.

Srce vsakega solarnega teleskopa je blokirni filter.

Pri nekaterih modelih filtrov lahko pasovno širino spreminjamo in tako prepustnost filtra prilagajamo pojavu, ki ga želimo opazovati. Nekaj teh vrhunskih ozkopasovnih filtrov bomo opisali in predstavili v eni od prihodnjih številk Spike. Za vse, ki filtrov za opazovanje Sonca še nimate, pa vas zanima, kaj se trenutno dogaja na njem, je vedno na voljo splet in tam vsaj dva odlična vira za najnovejše novice o Sončevi aktivnosti. To sta spaceweather.com in halpha.nso.edu. Na obeh so slike Sonca v realnem času, na prvem v vidni, na drugem pa v H-alfa svetlobi.

Opazovanja Sonca lahko vedno skiciramo. Je poučno, enostavno in zabavno!

Vsak jasen dan nas na Soncu čaka zvezdniška predstava, v kateri nastopajo čudoviti pojavi, ki jih poganja magnetno polje. Zato si vzemite vsaj nekaj časa in s svojimi teleskopi, naj si bodo majhni ali veliki, raziščite ter spoznajte našo čudovito zvezdo. In zagotavljamo vam, da boste hitro postali njen častilec. In naj ne bo odveč, če vas za konec spomnimo na še en nujno potreben filter pri opazovanjih Sonca: na zaščitno kremo za sončenje