Opazovanje s teleskopom. Kater okular izbrati?
Opazovanje s teleskopom. Kater okular izbrati?

Okularji za moj prvi teleskop / ZAČETNIŠKI TELESKOP? / 4. DEL

Prvi okularji so imeli eno lečo. To so bile v resnici lupe, s katerimi si povečal sliko, ki jo je naredil objektiv – bodisi leča bodisi zrcalo. Tudi moderni okularji opravljajo isto nalogo, le da so danes sestavljeni iz več leč, ki odpravljajo barvno napako in številne druge aberacije.

Različni modeli okularjev se v glavnem razlikujejo po tem, koliko leč jih sestavlja in prav tako pomembnem podatku, ki pove, kakšno je lastno zorno polje okularja. Dejansko zorno polje, ki ga vidimo skozi teleskop, izračunamo tako, da lastno zorno polje okularja delimo s povečavo, ki jo ta okular daje na tem teleskopu. Večje kot je zorno polje v teleskopu, lažje je iskanje nebesnih teles. Zato si seveda vsi želimo okularjev s čim večjim lastnim zornim poljem. A večje kot je lastno zorno polje, dražji so.

Tri vrste okularjev: slabi (poceni), boljši (dražji) in zelo kvalitetni (zelo dragi).
Tri vrste okularjev: slabi (poceni), boljši (dražji) in zelo kvalitetni (zelo dragi).

Pri nekaterih tipih, kot so na primer ortoskopski okularji, se zdi, kot da bi gledali v teleskop skozi slamico. Pri drugih, bolj razkošnih modelih, se zdi, kot da smo na Mednarodni vesoljski postaji in gledamo vesolje skozi okno. Uganite, katero vrsto okularjev dobite v kompletu s slabim teleskopom? Večina ima priložene okularje tipa Huygens, ki so bili vrhunski optični izdelek v času Christiaana Huygensa, ki jih je tudi izumil. To je bilo nekje po letu 1660!

Kako so sestavljeni okularji pri teleskopu.
Boljši okularji so tipa Kellner in še boljši tipa Plössl. Slednji so za vsakega začetnika najboljša izbira med kvaliteto in ceno. In še vedno sodijo med cenejše okularje!

Od takrat smo tudi v optičnem načrtovanju vsaj malo napredovali in boljši okularji so tipa Kellner in še boljši tipa Plössl. Slednji so za vsakega začetnika najboljša izbira med kvaliteto in ceno. In še vedno sodijo med cenejše okularje, ki so na trgu. Njihovo lastno zorno polje je okoli 50 stopinj. Če pri takem okularju s teleskopom dosežemo 100-kratno povečavo, je vidno polje v teleskopu pol stopinje. To je toliko, kot je navidezno velika polna luna. Tak okular stane – takole čez palec – okoli 40 evrov. Boljši okular z 68 stopinj lastnega polja (in vidnim poljem okoli 40 ločnih minut) stane že okoli 150 evrov.

Zagotovo pa velja tole. Izognimo se nakupu teleskopa, ki ima cev fokuserja za 0,965-inčne okularje. Ti so že davno iz uporabe, saj ima večina današnjih teleskopov fokuserje z odprtino za 1,25- ali 2-inčne okularje. Večina slabih teleskopov ima priložen prav 0,965-inčni okular, ki ga je kasneje nemogoče zamenjati z večjim, saj moramo zaradi premajhne cevke zamenjati cel fokuser, to pa se seveda ne splača.

Kako izračunamo povečavo teleleskopa?

Ob teleskopu si vsi želimo čim več okularjev z različnimi goriščnimi razdaljami, saj z njimi dosegamo različne povečave, ki je vsaka zase primerna za tip nebesnega telesa, ki ga opazujemo ali opazovalne razmere. Povečavo izračunamo tako, da goriščno razdaljo objektiva (ki je stalna) delimo z goriščno razdaljo okularja (ki ga lahko menjujemo).

Če imamo na primer teleskop z goriščno razdaljo 900 milimetrov in 25-milimetrski okular, bomo s to kombinacijo dosegli 36-kratno povečavo (900 mm/25 mm = 36). Na začetku se vsakomur zdi, da mora uporabljati največjo možno povečavo, saj s tem najbolj približa oziroma najbolje vidi nebesna telesa. A temu seveda ni tako. Razlogov je veliko, naštejmo samo najpomembnejša.

Okular namestimo v fokuser s katerim sotrimo sliko v okularju.
Okular namestimo v fokuser s katerim ostrimo sliko v okularju.

Večja kot je povečava, manjše je zorno polje. To za sabo potegne dve posledici. Pri manjšem zornem polju je težje iskati nebesne objekte. Pri manjšem zornem polju vidimo pri velikih nebesnih objektih, kot sta na primer razsuta kopica Plejade ali pa Andromedina galaksija, le njihov del, kar pokvari navdušujoč, panoramski pogled na celoto.

Večja kot je povečava, bolj neostra je slika. To velja za vse objektive, seveda pa je pri slabših to še toliko bolj opazno. Pri večjih povečavah namreč »povečamo« tudi optične napake objektiva. Izkušeni opazovalci vedo, da je najvišja še uporabna tista povečava, ki je enaka približno 20-kratniku premera objektiva v centimetrih. Za 90-milimetrski objektiv je to 180-kratna povečava. Višje povečave so tako imenovane jalove povečave. Slika objekta je sicer večja, a na njem ne vidimo nič več ali pa vidimo celo še manj podrobnosti.

V zadnjih letih so proizvajalci teleskopov v glavnem nehali z oglaševanjem 60-milimetrskih teleskopov s 675-kratno povečavo. Če slučajno še naletite na kaj takšnega, potem veste, da vam zagotovo prodajajo meglo!

Okularji

Danes sta v standardni opremi večine teleskopov 25-milimetrski okular za manjše povečave in 4-milimetrski okular za večje, včasih je dodana še Barlow leča 2X, ki gorišče objektiva podaljša za dvakrat. Tako je večinoma tudi pri boljših in dražjih teleskopih. Okularji so vsi po vrsti slabše kvalitete, če že ne katastrofalni in primerni le za začetek opazovanj. Že ko kupujemo teleskop se moramo zavedati, da bo prvi nakup za izboljšanje kvalitete slike namenjen prav novim okularjem. Ti naj bodo takšni, da bodo zagotavljali kvalitetno sliko pri manjših povečavah (in večjem zornem polju), tisti za največje povečave pa naj bo izbran tako, da ne bomo presegli 20-kratnika premera objektiva v centimetrih.
Cenovno dostopen komplet okularjev Baader-Q-Turret priporočam za nakup vsem začetnikom, pa tudi bolj izkušenim. Komplet ponuja odlično razmerje med ceno in kakovostjo!

Cenovno dostopen komplet okularjev Baader-Q-Turret. Odlično razmerje med ceno in kakovostjo.
Cenovno dostopen komplet okularjev Baader-Q-Turret. Odlično razmerje med ceno in kakovostjo.

Kasneje, ko pridobimo več opazovalnih izkušenj, lahko nabavimo še boljše okularje in povečamo razpon povečav, ki jih lahko dosežemo. Vedeti pa moramo, da komplet dobrih okularjev stane prav toliko ali pa še celo več, kot je stal naš začetniški teleskop. A okularji ne zastarajo in nam ostanejo, ko zamenjamo prvi teleskop z večjim in boljšim.