astrofotograf Zoran Vidrih
astrofotograf Zoran Vidrih

Slovenski astrofotografi / Zoran Vidrih

Sem Zoran Vidrih, ljubiteljski fotograf iz Cerknice. Poleg astrofotografije obožujem fotografiranje divjih živali, kolesarstvo, turno deskanje in kajakaštvo. Poklicno se ukvarjam s konstrukcijo in 3D virtualizacijo kartonskih stojal in embalaže.

S fotografijo sem se začel ukvarjati že v mladih letih oziroma z dnem, ko sem našel staro očetova Praktico. Z leti sem pridobival izkušnje in opremo, ki jo sedaj uporabljam tudi za astrofotografijo. Pomemben del pri astrofotografiji je računalniška obdelava, ki je hkrati moj poklic in hobi.

Meglica konjska glava
Slavna temna meglica Konjska glava in nad njo svetla emisijska meglica NGC 2024 ob Zeti Oriona.

Za dober končni izdelek lahko toliko časa, kot si porabil za zajem fotografij, porabiš tudi za obdelavo. V Cerknici in okolici imamo dokaj svetlobno neonesnaženo nočno nebo in dolga leta sem delal bolj ali manj uspešne širokokotne nočne posnetke neba kar z domačega hriba. Tako sem na Slivnici z daljnogledom prvič v življenju opazoval Orionovo meglico in bledi obris Andromede.

Nekoč sem nekje prebral o stacking tehniki in poskusil fotografirati M 42. S 50-milimetrskim objektivom sem naredil okoli 50 posnetkov po par sekund in po uspešnem stacku zagledal na zaslonu moj prvi objekt iz daljnega vesolja. Od tu ni bilo več vrnitve …

Železni repertoar vsakega pravega astrofotografa: Andromedina galaksija M 31
Železni repertoar vsakega pravega astrofotografa: Andromedina galaksija M 31

Začel sem z majhno montažo Ioptron Skyguider Pro, na katero sem optimistično nataknil svoj od 150 do 600 milimetrov zoom teleobjektiv in se lotil fotografiranja. Prva šola je bila, kako sploh najti objekt na nebu. Začetek je najtežji del tega hobija, saj so pričakovanja velika, realnost pa te kmalu prizemlji. Hkrati pa je učenje na napakah eden boljših delov tega hobija.

Občutek, ko po prvotnem razočaranju končno ustvariš neko spodobno fotografijo, je nekaj, kar moraš sam doživeti, da razumeš. Tako sem se počasi učil pravilne uporabe EQ montaže, jo nadgradil še z vodenjem in vendarle uspel doseči malo daljše čase tudi pri daljših goriščnih razdaljah. S časom sem opremo prerasel in si kupil Ioptron CEM70, ki mi omogoč a slikanje z daljšimi časi. Z novo opremo mi je olajšano tudi iskanje objektov na nebu. Odprl se mi je povsem nov go-to svet.

Emisijska meglica Rozeta v ozvezdju Samoroga ovija zvezde razsute kopice NGC 2244.
Emisijska meglica Rozeta v ozvezdju Samoroga ovija zvezde razsute kopice NGC 2244.

Glavna prednost te postavitve pa je možnost točnega ponavljanja kadra tekom več noči. To je bilo prej praktično nemogoče. Na montaži imam trenutno astronomiji prilagojen Nikon d7200, zoom objektiv Sigma 150–600 milimetrov in majhen, 50-milimetrski refraktor za vodenje. Moje priljubljene lokacije so Cerkniško jezero in predvsem Slivnica, a za novo montažo trenutno še nimam urejenega napajanja, tako da sem za zdaj še vedno vezan na domače dvorišče. Tako sem ugotovil, da tudi center Cerknice ni slab za astrofotografijo.

Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika
Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.

Vse fotografije z novo montažo so nastale na domačem vrtu brez uporabe kakršnihkoli filtrov. Cerknica je nekje na točki med Ljubljano, Reko in Koprom, tremi velikimi viri svetlobnega onesnaženja, tako da je obzorje dokaj svetlo praktično kamorkoli se obrneš, ampak od nekje 30 stopinj in više pa je nebo več kot primerno za astrofotografijo. Prihodnost bo prinesla tudi pravi teleskop, a se še nisem odločil ali bo imel leče ali zrcalo.

Vsem prijateljem nočnega neba želim čim več jasnih noči in čim manj luči pri sosedu!