filter za vizualno opazovanje teleksop

Filter za vizualno opazovanje / ozkopasovni filtri

V članku FILTER ZA VIZUALNO OPAZOVANJE – ALI GA RES POTREBUJEMO? smo zapisali, da se filtri za opazovanje objektov globokega vesolja v kovčku z okularji astronoma amaterja znajdejo le redko, toda zdaj lahko rečemo, da jih tam najdemo vse pogosteje. Vsaj v zadnjem mesecu in pol so si številni med vami nabavili UHC filter in kar nas najbolj veseli, je to, da smo prejeli kar nekaj pozitivnih komentarjev, ki, če jih strnemo v en stavek, govorijo o tem, da so brez filtra marsikaj videli slabše ali pa marsičesa sploh niso videli.

Po prvem članku tako sledi nadaljevanje, v katerem bomo predstavili še nekaj uporabnih filtrov za vizualno opazovanje objektov globokega vesolja. Ni jih prav veliko, tudi niso tako široko uporabni kot UHC filter, toda kakšen zagrizen opazovalec jih bo z veseljem dodal med svojo opremo. Tokrat bomo tako na kratko omenili še filtre OIII, H-beta in CLS.

Ozkopasovni filter OIII

OIII (O in rimska številka tri) je tipičen predstavnik ozkopasovnih filtrov za vizualno opazovanje meglic. Njegova pasovna širina je od 10–15 nanometrov (ožje pasovne širine so namenjene astrofotografiji), prepušča pa le dva ozka pasova modro-zelene valovne dolžine, ki ju oddajajo dvakrat ionizirani atomi kisika pri 496 nanometrih in 501 nanometru.

Na primeru (Vir: David Knisely) je prikazana znamenita Tančica ob uporabi filtra OIII dobesedno stopi iz ozadja. Levo je skica brez filtra, desno s filtrom.

Filter OIII se v praksi najbolje obnese pri planetarnih meglicah in nekaterih ostankih supernov. Ker filter prepušča malo svetlobe, zlasti pa zaduši svetlobo zvezd, so le te oslabljene in obarvane modro-zeleno. Svetlost neba v ozadju se zmanjša, zmanjša pa se tudi svetlost meglice same. Iz tega lahko sklepamo, da je filter OIII bolj primeren za uporabnike večjih teleskopov od premera objektiva 20 centimetrov in več, ni pa to pogoj za uporabo.

Ozkopasovni filter H-beta

Drugi predstavnik ozkopasovnih filtrov za vizualno opazovanje meglic je filter H-beta. Ta prepušča vodikov beta spekter svetlobe, ki jo oddajajo vzbujeni vodikovi atomi pri 486 nanometrih. Pasovna širina filtra je le približno 10 nanometrov. To je resnično namenski filter in najbolj spektralno selektiven od vseh filtrov za vizualno opazovanje meglic.

Na primeru (Vir: David Knisely) je prikazana zemna meglica Konjska glava se vizualno vsaj nekoliko pokaže le ob uporabi filtra H-beta. Levo je skica brez filtra, desno s filtrom.

Temna meglica Konjska glava se vizualno vsaj nekoliko pokaže le ob uporabi filtra H-beta. Levo je skica brez filtra, desno s filtrom. Vir: David Knisely

Z njim bomo lahko opazovali predvsem šibke meglice, ki sijejo v tem območju, kot so Konjska glava (B 33), Kalifornija (NGC 1499) in Zapredek (IC 5146). Uporaba filtra je priporočljiva zlasti za uporabnike večjih teleskopov.

Širokopasovni filter CLS/DEEP SKY

Če smo prej omenjali ozkopasovna filtra, pa se za konec dotaknimo še širokopasovnih filtrov. Ti filtri so namenjeni nekemu osnovnemu opazovanju objektov globokega vesolja, razlike med njimi pa so majhne. Tipična predstavnika te skupine sta filtra CLS (City Light Suppression) ter zelo popularni Lumiconov Deep Sky Filter.

Na primeru (Vir: David Knisely) je prikazana galaksija NGC 253 ob uporabi filtra Deep Sky postane nekoliko bolj izrazita. Levo je skica brez filtra, desno s filtrom.

Galaksija NGC 253 ob uporabi filtra Deep Sky postane nekoliko bolj izrazita. Levo je skica brez filtra, desno s filtrom. Vir: David Knisely

Vsi ti filtri zmanjšujejo vpliv svetlobnega onesnaženja in povečajo kontrast opazovanih objektov. To so torej osnovni filtri za opazovanje meglic, galaksij in zvezdnih kopic. Njihov glavni namen je ta, da blokirajo svetlobo, ki jo proizvajajo živosrebrne in natrijeve svetilke cestne razsvetljave, tako da nebo postane bolj temno, večina vidnega spektra pa nemoteno pride do našega očesa. Filter za izboljšanje osnovnih opazovalnih razmer lahko uporabljamo praktično na vsakem teleskopu.

Filtri za vizualno opazovanje

Za konce vse štiri opisane filtre (tudi UHC, ki smo ga opisali v prejšnjem članku) poglejmo še enkrat na grafih , ki prikazujejo njihovo prepustnost svetlobe. Tako lahko zelo nazorno vidimo, za katera določena območja svetlobe je optimiziran vsak predstavljen filter.

Iz grafa lahko zelo nazorno vidimo, za katera določena območja svetlobe je optimiziran vsak predstavljen filter.

Filter pred opazovanjem enostavno privijemo v spodnji del okularja, tistim resnejšim opazovalcem pa bolj priporočamo uporabo kakšnega filtrskega držala, saj bomo hitreje in enostavneje menjali med različnimi filtri ter še lažje delali primerjave slike med njimi in brez njih.

Noben od opisanih filtrov seveda ne dela čudežev, zagotovo pa vsak na svoj način pripomore k veliko boljši sliki v okularju. Z uporabo in prakso bomo hitro ugotovili, kateri filter nam v določenih razmerah prinese največ.