Polarna nastavitev montaže za astrofotografijo: kako jo naredimo in zakaj je pomembna?

0

Vsi vemo, da se Zemlja vrti okrog svoje osi. Ko postavimo teleskop na montaži brez sledenja, hitro ugotovimo, da nam objekti (na primer Luna, planeti, galaksije …) zaradi vrtenja Zemlje bežijo iz okularja oziroma zornega polja. To je še toliko bolj izrazito pri velikih povečavah. Sedaj pa postavimo montažo, ki ima sledenje (vgrajeni motorčki, ki kompenzirajo vrtenje Zemlje) in glej ga zlomka, rezultat ni veliko boljši. Luna je sicer nekaj časa v zornem polju okularja, po nekaj deset minutah pa ne več. Takšne težave so še toliko bolj izrazite pri astrofotografiji nezvezdnih objektov, kjer uporabljamo daljše čase osvetlitve. Kje je težava? Zakaj nam montaža kljub sledenju ne sledi najbolje? Težava se običajno skriva v natančnosti nastavitve polarne osi montaže na severni nebesni pol. Če montažo (govorimo seveda izključ no o nemški ekvatorialni montaži) slabo nastavimo na severni nebesni pol (bolje rečeno, če polarna os montaže ni povsem vzporedna z Zemljino osjo vrtenja), bo natančnost sledenja slaba.

Za svoj PoleMaster sem si z nekaj domi[ljije izdelal monta/no ploščico, ki jo lahko uporabim na različnih montažah. PoleMaster tako brez težav namestim na potovalno montažo LighTrack II, Celestron Advanced GT, Gemini G42+ in še bi lahko našteval.

Metod, ki nam omogočajo natančno nastavitev montaže na severni nebesni pol, je več. Običajno za vizualno opazovanje zadostuje že nastavitev skozi vgrajeno polarno iskalo, ko pa se lotevamo astrofotografije z dolgimi časi osvetlitve in večjimi gorišči teleskopa, na primer vsaj 500 milimetrov in več, ali pa ko slikamo planete, Sonce in Luno pri zelo dolgih goriščih, pa to običajno ni najboljša metoda. Pri tovrstni astrofotografiji se moramo odločiti za kakšno bolj natančno metodo nastavljanja montaže na severni nebesni pol. V praksi sem doslej uporabljal več metod, v zadnjem času pa prisegam izključno na dve, ki sta se – vsaj meni – izkazali za najboljši. Za natančno nastavitev polarne osi na severni pol uporabljam izredno natančno iskalo proizvajalca Gemini Telescope Design, v zadnjem času pa izključno PoleMaster. Prvo omenjeno iskalo je, kot že rečeno, precej natančno, a veliko za transport, potrebno je tudi kar nekaj prakse pri kalibraciji, je pa zaradi svoje velikosti tudi precej nehvalež no za namestitev na različne montaže. PoleMaster je narejen izredno kompaktno (dobesedno žepna izdelava!) in ga lahko kupimo v kompletu z montažno ploščico za želeno montažo.

Kaj pa pravzaprav PoleMaster sploh je? V osnovi je to običajna astrokamera z vgrajenim objektivom, ki ima široko zorno polje 11×8 stopinj, šele v kombinaciji s pripadajočo programsko opremo pa postane res inovativna rešitev za nastavitev montaže teleskopa na severni nebesni pol.

V primerjavi z drugimi tehnikami nastavitve montaže na severni nebesni pol se je PoleMaster izkazal za izredno enostavno in natančno orodje.

Postopek polarne nastavitve montaže s kamero PoleMaster je enostaven. Pa ne samo enostaven, je zares enostaven, hiter in predvsem izredno natančen. V manj kot petih minutah dela dosežemo natančnost nastavitve na severni pol do 30 ločnih sekund. Malo prej smo omenili, da je polarna nastavitev pomembna tudi pri slikanju planetov, Sonca in Lune. Res je, ne samo pri fotografiranju galaksij in meglic, tudi pri slikanju planetov, Sonca in Lune je dobro sledenje zelo dobrodošlo, še posebej takrat, ko govorimo o dolgih goriščih, saj nam ni potrebno neprestano spravljati objekta v središče zornega polja.

Kako uporabljamo PoleMaster?

Postavimo montažo teleskopa in polarno os približno usmerimo proti severnemu nebesnemu polu. PoleMaster pritrdimo na polarno os montaže. Za to lahko uporabimo komercialno montažno ploščico ali pa si izdelamo svojo. Ko je PoleMaster nameščen, ga z USB kablom povežemo na računalnik in odpremo priložen nadzorni program. Sledimo korakom, ki nam jih narekuje program. Najprej nastavimo parametre – gain in osvetlitev, da so zvezdice v zornem polju kamere lepo vidne. Z dvoklikom izberemo zvezdo Severnico  in z Matching Template poravnamo pet krogcev na sosednje zvezdice . Potrdimo. Sedaj z dvoklikom izberemo neko drugo zvezdo (ne Severnico) in zavrtimo montažo v osi za vsaj 30 stopinj, potrdimo, z dvoklikom ponovno kliknemo na prej izbrano zvezdo (ne Severnico) in zavrtimo montažo v osi za vsaj 30 stopinj, potrdimo, z dvoklikom ponovno kliknemo na prej izbrano zvezdo (ne Severnico) in pokaže se nam mehanska os naše monta- že – zelen krog. Montažo zavrtimo v izhodiščni položaj in če smo postopek naredili pravilno, bo izbrana zvezdica lepo “potovala” po zelenem krogu. Če je temu tako, potrdimo. Z dvoklikom ponovno izberemo zvezdo Severnico ter po potrebi poravnamo vzorec na okoliške zvezdice. Potrdimo. Sedaj z vijaki za nastavitev višine montaže Severnico odpeljemo v rotirajoč bel krogec . Z dvoklikom izberemo zvezdo Severnico in poravnamo vzorec zvezdic. Kliknemo na Start Monitor. Sedaj z vijaki za nastavitev višine pokorak ravnamo rdeč krogec (os montaže) in zelen kvadrat (severni nebesni pol) in zaključimo postopek. Ko to berete, se vam morda sliši zapleteno, a v praksi nas nadzorni program resnično korak za korakom vodi skozi celoten proces. Oglejte si spodnji video!

Zakaj priporočamo PoleMaster?

V primerjavi z drugimi tehnikami nastavitve montaže na severni nebesni pol se je PoleMaster izkazal za izredno enostavno in natančno orodje. Polarna nastavitev katere koli moje montaže, bodisi stalno postavljene, prenosne ali potovalne, je res postala prijetna rutina. Kot pogosto zapišem v svojih člankih – nesmiselno je zapravljati ure in ure časa za nekaj, kar lahko naredimo v nekaj minutah in nam zato več časa ostane za resno opazovalno ali astrofotografsko delo, še posebej v teh kratkih, poletnih nočeh. Če pa me vprašate za mnenje, ali je PoleMaster vreden svojega denarja in ali vam lahko zagotovim, da boste z uporabo in končnim rezultatom zelo zadovoljni, je moj odgovor kratek in jasen “Toplo priporočam!” Seveda pa je metod tudi pri polarni nastavitvi montaže veliko, zato končno izbiro prepuščam vam.

Delite na

O avtorju

Matej Mihelčič

Urednik Spikinega spletišča, astrofotograf, popularizator astronomije, organizator astronomskih srečanj in delavnic.