Pred tedni je Bojan v uredništvo Spike prinesel začetniški teleskop, Celestronov AstroMaster 90EQ z vso dodatno opremo in celo motorčkom za pogon po rektascenzijski osi. Ko ga malce hudomušno vprašam, čemu nova pridobitev, mi prijazno odvrne: »Ni zame, zate je. Da boš naredil nekaj testnih opazovanj in fotografij.« No ja, zamrmram, me prav zanima, kaj se da s tem začetniškim teleskopom sploh videti, kaj šele posneti. Naslednji dan je napovedano lepo vreme, zato ga vzamem domov, da že zvečer naredim suho vajo v dnevni sobi. Ko popoldan doma odprem škatlo, me v njej čaka vse, kar potrebujem – optična cev, EQ montaža, uteži, stojalo, nekaj dodatne opreme in ustrezna navodila. Sestavljanje gre brez težav. Ker imam kar nekaj izkušenj, je res enostavno, toda tudi tisti, ki se bodo s tem teleskopom srečali prvič, ne bodo imeli težav, saj je vse lepo razloženo v zelo natančnih navodilih s slikami. V fokuser mamestim še prizmo ter okular in že lahko opazujem vrh sosedove smreke. Na koncu optične cevi je že nameščeno iskalo z rdečo piko, ki nam še dodatno olajša iskanje in centriranje objektov v zorno polje teleskopa. Pritrdim še rektascenzijski motorček, ki ni v standardni opremi, in mi bo koristil pri fotografiranju, in ugotovim, da vse lepo deluje. Ko se znoči, sestavljen teleskop odnesem ven, pod zvezde!
OSNOVNI PODATKI O TELESKOPU
Govorimo o klasičnem akromatu znamke Celestron s premerom objektiva 90 milimetrov in goriščno razdaljo 1000 milimetrov. Za vse akromate je značilna barvna napaka ali kromatična aberacija (vidimo jo kot barvni halo okrog roba svetlih objektov), ki ni posledica slabih leč, ampak dejstva, da se različne valovne dolžine svetlobe v steklu lomijo pod rahlo različnimi koti.
Pri teleskopu AstroMaster 90EQ je modrikasta in seveda vidna in jo pač vzamemo v zakup, je pa zato slika skozi okular izredno ostra. Ob nakupu dobimo v kompletu praktično vse, kar potrebujemo za začetek opazovanja: prizmo za lažje opazovanje objektov, ki so visoko na nebu, in dva 1,25-inčna okularja z goriščem 20 in 10 milimetrov. Z njima dosežemo 50 in 100-kratno povečavo. Stojalo teleskopa je lahko, prenosno in zadovoljivo stabilno.
VIZUALNO OPAZOVANJE
Seveda smo teleskop najprej preizkusili vizualno. Z ostrino slike smo bili izredno zadovoljni. Edina »pomanjkljivost« sta le dva okularja, ki prideta v kompletu. Dobra sta za prvo silo, za kaj več pa nujno potrebujemo kakšen osnovni komplet, ki vključuje več različnih okularjev z različnimi goriščnicami za večje in manjše povečave, osnovne barvne filtre in Barlow lečo. Večje povečave za Luno in planete, manjše pa za nezvezdne objekte.
Rokovanje s teleskopom je enostavno. Ko ga enkrat postavimo s polarno osjo proti Severnici, zlahka sledimo bežečim objektom, ki nam zaradi vrtenja Zemlje uhajajo iz zornega polja, z vrtenjem samo ene ročice. Teleskop z montažo in optično cevjo je lahek za prenašanje, tako da je primeren tudi za mlajše nadobudneže.
ASTROFOTOGRAFIJA Z ASTROMASTERJEM 90EQ
Ja, prav ste prebrali! Če poleg teleskopa dokupimo že preprost in razmeroma poceni rektascenzijski motorček, je tudi to mogoče. Nikakor ne trdimo, da bo vse potekalo enostavno, a z nekaj volje in taktike pri načinu fotografiranja se tudi to da. Seveda ima sam teleskop določene omejitve.
Zakaj bi ga potem sploh nekdo kupil za ta namen? Glavni razlog je seveda ta, da je teleskop cenovno dostopen tudi popolnemu začetniku. Takžen teleskop nam omogoča, da se spoznamo z astrofotografijo, da sploh razumemo in se naučimo uporabljati astronomsko kamero, različne programe in tehnike obdelovanja fotografij ali filmov. Tako lahko brez visokih strožkov ugotovimo, ali nas astrofotografija sploh veseli ali ne. Naučimo se lahko fotografirati Luno, Sonce (z ustreznim filtrom), planete, pa tudi kakžno meglico, kopico ali galaksijo. Mi smo pri nažem testiranju uporabili nehlajeno planetarno kamero ASI290MM (popolnemu začetniku bi priporočali kamero ASI120MM, ker je že nekoliko cenejša, a kljub temu dovolj kvalitetna). Kot lahko vidite, smo s tem teleskopom in kamero uspežno posneli vrsto zanimivih fotografij in to ne samo svetle Lune!
Zelo dobro smo s kamero ASI290MM in filtrom IR/UV fotografirali slavno Orionovo meglico M 42. Kako nam je to uspelo? Lahko rečemo, da dokaj enostavno. Danes je večina amaterjev zmotno prepričanih, da za fotografiranje na primer meglic ali galaksij potrebujejo montažo, ki bo zelo dobro za dolgo časa vodila in sledila vrtenju Zemlje ali da celo nujno potrebujejo dodatno vodenje. Ker sama montaža pri takšnem gorišču pač ne omogoča izredno dolgih časov osvetlitev niti temu ni namenjena, smo ubrali malenkost drugačno taktiko.
Orionovo meglico smo fotografirali z ekspozicijo samo 3 sekunde, naredili seveda serijo 120 posnetkov in vse slike na koncu združili v eno samo fotografijo. Tako smo dobili zelo lepo fotografijo Orionovo meglice s skupnim časom osvetlitve 6 minut. S kamero ASI290 in filtrom IR807 smo snemali še svetlo Venero, Jupiter in Luno.
Pri planetarnem snemanju smo uporabili še cenovno dostopno 2 x Barlow lečo, da nam je dvakrat podaljšala gorišče. Jupiter pri gorišču 1000 milimetrov ni ravno velik, zato je uporaba Barlow leče nujna. Seveda smo imeli pri dolgem gorišču malo več težav z ostrenjem, a nam je nekako le uspelo, kot lahko vidite na priloženih fotografijah. Pri zajemu in obdelavi fotografij smo seveda uporabili izključno brezplačne programe, kot so FireCapture za zajem fotografij in videa, AutoStakkert za obdelavo videa, Registax za ostrenje in program Gimp za končno obdelavo.
KAJ PRI TELESKOPU POGREŠAMO
Optično barvno napako smo že omenili, ki pa seveda ni nič nenavadnega ali slabega. Moramo se zavedati, da vsi akromati, tudi če so višjega cenovnega razreda, to napako imajo. Po izkušnjah tudi draž-ji, večlečni refraktorji optično niso vsi brezhibni. Pri fotografiranju nam je resnici na ljubo sam fokuser delal še največ preglavic. Fokuser na teleskopu v osnovi ni namenjen za astrofotografijo, saj ima precej grobe pomike in ne omogoča finih nastavitev ostrine, ki je pri astrofotografiji nujna. Toda če se malo potrudimo, lahko tudi to gre. Da ne bo pomote – fokuser je seveda za vizualno opazovanje povsem zadovoljive kakovosti.
KAJ NAM JE BILO PRI TELESKOPU VŠEČ
Lahko rečemo, da teleskop in dodatna oprema povsem opravičujejo svojo ceno. Nikakor ne smemo pričakovati Hubbla za nekaj 100 EUR. Kljub dostopni ceni pa to ni nek povsem običajen, cenen in majav teleskop iz supermarketa! Je čisto zadovoljiv teleskop, s katerim bomo lahko brez težav opazovali Luno, Sonce, planete in svetlejše galaksije, meglice in kopice. Z njim bomo videli vseh 250 in nekaj nezvezdnih objektov, ki so opisani v knjigi Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10×50, pa še kakšnega za povrh. Če dokupimo še rektascenzijski motorček in na primer kamero ASI 120MM, pa se lahko precej resno podamo na spoznavanje začetniške astrofotografije. Teleskop kot tak je vsekakor odlična izbira za vse, ki se šele podajajo v svet astronomije ali jih pogled v nebo tu pa tam zamika. Vsekakor pa to ni teleskop za resnega astronoma, za resnej- ša poglobljena opazovanja (Luno bomo s tem teleskopom lahko lepo raziskovali!) ali zahtevnejšo astrofotografijo. Svetujemo pa, da če boste teleskop uporabljali za astrofotografijo, da kupite črno-belo kamero in se s tem izognete barvni napaki. Pa morda še droben namig. Če se boste odločili, da si kdaj kupite več- ji in boljši teleskop, Astromaster ne bo za v smeti. Njegova EQ montaž a in rektascenzijski motorček vam lahko koristita kot cenovno zelo ugodna, lahka in kompaktna potovalna montaža. V kombinaciji s kakšnim fotografskim objektivom in kamero ali fotoaparatom boste nad rezultati prijetno presenečeni. Optično cev pa lahko uporabite kot sledilni teleskop pri resnejši astrofotografiji. Če pa boste nad astronomijo povsem obupali, lahko teleskop, ki je izredno ličen na pogled, kot okras postavite v dnevno ali delovno sobo, kot lahko to vidimo v številnih, predvsem ameriških filmih 😉
Ko takole za konec razmišljam o pravkar testiranem teleskopu in se v mislih vračam v preteklost, si lahko le rečem: »Ko bi le sam, ko sem se v poznih devetdesetih podajal v svet astronomije, imel takšen teleskop!«